''Parlamentarna preiskava o sumu zlorabe javnih pooblastil za vzroke, okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996 in uresničevanje zakonskih nalog agencije za trg vrednostnih papirjev v obdobju 1995-1997, vključno z vsemi njenimi organi'', naj bi razjasnila stopnjo odgovornosti Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) pri dogodkih na kapitalskem trgu vrednostnih papirjev in posledično pri oškodovanju vlagateljev v vzajemne sklade Profice Dadas.
Državni
svet (DS) je od aprila 1996 naprej raziskoval vzroke in posledice borznega zloma
in novembra 1997 sprejel zahtevo o uvedbi parlamentarne preiskave (PP). Državni zbor (DZ) je imenoval
preiskovalno komisijo (PK), ki naj bi raziskala vzroke, okoliščine in
posledice dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996 in preverila sum o zlorabi
javnih pooblastil Agencije (za trg vrednostnih papirjev). Komisija je pod
predsedstvom poslanca LDS delala počasi in nekorektno, kljub voljnosti
nekaterih članov, zlasti SLS in ZLSD.
PK
se je poredko sestajala. Predstavnike DS je proglasila za priče in jim s tem
preprečila sodelovanje na sejah, ni jim omogočila soočenja s predstavniki
Agencije, skratka ni preiskovala v pravem pomenu besede. Namesto tega je najela
dva (pristranska) "izvedenca" in jima zastavila povsem neprimerna vprašanja.
Nekateri poslanci LDS so skušali na hitro spraviti skozi DZ: poročila o
delovanju Agencije v spornih letih 1995-1997, mnenja "izvedencev" in
na njihovih izdelkih temelječe končno poročilo. Vendar sta DZ in PK vse te
poskuse zavrnila prav zaradi budnosti in tehtnih argumentov predstavnikov DS.
DS
je ves čas nudil podporo svojima izvedencema pri pridobivanju dokumentov in
razjasnjevanju dogodkov. Od državnih organov (Agencije, vlade, DZ, Ljubljanske
borze, Banke Slovenije) je zahteval dokumente in jih tudi dobival. Agencija se
je preiskave branila s skrivanjem dokumentov pod oznako "zaupno".
Kljub temu je DS lani poleti dobil ključni dokument, ki dokazuje nepravilno,
nestrokovno, uničujoče delovanje Agencije v marcu 1996 in razkriva kazniva
dejanja tedanjega vodstva. Agencija je ta dokument
prikrila tudi PK, zato je bil za slednjo "novo dejstvo", kar je bilo odločilno
pri zavrnitvi njej predloženega končnega poročila.
DS je na svoji seji, 18. 12. 2000 ugotovil, da bi bilo
smiselno PK obnoviti v novem sklicu DZ, vendar si bo predhodno skušal
zagotoviti aktivnejšo vlogo po prenovljenem zakonu o parlamentarni preiskavi.
Seznanil se je s sklepi, ki so jih predstavniki DS pripravili v zvezi z dogodki
na borzi v letih 1995-1997. Zahteval je preostalo dokumentacijo in zadolžil
svoje predstavnike, da pripravijo sklepe in drugo gradivo za vsebinsko razpravo
na seji DS v letu 2001.
Člani preiskovalne komisije, ki je izvajala parlamentarno preiskavo, niso uspeli odgovoriti na bistvena vprašanja, pri čemer tudi niso uspeli opredeliti ključnih vprašanj. Poleg tega delo preiskovalne komisije lahko smatramo kot le delno objektivno, saj so kot izvedenci sodelovali tisti domači strokovnjaki, ki so bodisi sodelovali pri spornih aktivnostih agencije za trg vrednostnih papirjev bodisi so s sodelujočimi poslovno povezani. Vseeno pa smatramo parlamentarno preiskavo kot koristno, saj so se med njenim potekom razkrile mnoge pomembne podrobnosti, ki so bile in bodo ključnega pomena za nadaljnje razumevanje in razjasnjevanje situacije.